Kako lahko skupaj oživimo reke?

Z vsakim artiklom Zavoda REVIVO boste prejeli kratko pojasnilo o namenski porabi sredstev, ki jih zbiramo s kupnino. Ob sestavljankah boste dodatno prejeli kratko obrazložitev predstavljenih človeških posegov in njihov vpliv na ribe oziroma vodne ekosisteme. Na tem mestu vam v pisni in video obliki podajamo nekaj dodatnih materialov in informacij o modernih izzivih naših rek.

Evropa od sprejetja Okvirne direktive o vodah (2000) že 20 let sledi svetovnim trendom renaturacije vodotokov, torej vračanja vodotokov v ''naravno'' stanje. Najpogostejši renaturacijski ukrepi v Evropi so zasajevanje obrežne vegetacije, re‐meandriranje (ponovna vzpostavitev rečnih okljukov oziroma meandrov), odstranjevanje betonskih in kamnitih tlakovanj dna in brežin, odpiranje poplavnih ravnic, odmikanje nasipov in zidov od strug ter odstranjevanje pregrad. Ti ukrepi vodnim telesom povrnejo strukturo, ki omogoča naselitev organizmov, ti pa ponovno vzpostavijo njihove regulatorne, proizvodne, podporne in kulturne funkcije.

Obrežna vegetacija že sama po sebi predstavlja dvig biotske pestrosti, vodotoku pa zagotavlja senco in s tem regulira temperaturo vode. Predstavlja filter snovi, ki se s kopenskih površin spirajo v vodotok, od plastike in kemikalij z urbanih površin, do pesticidov in umetnih gnojil s kmetijskih območij. Zadržuje vodo, ki se spira s teh površin in s tem znižuje poplavne viške. Obratno, zagotavlja tudi prevajanje in filtriranje vode iz struge vodoravno preko brežin in navzdol skozi dno struge v podtalnico, jo tako zadrži, prečisti in zagotavlja pitno vodo. Obrežna vegetacija zagotavlja hrano za vodne organizme in habitat za mnoge vrste žuželk, plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev in še bi lahko naštevali.

Rečni okljuki so osnovni strukturni element rečnih ekosistemov, ki zagotavljajo mozaičnost življenjskih prostorov in s tem visoko biotsko pestrost. Omogočajo disipacijo vodne energije preko erozije in prenosa sedimentov, s tem pa ustvarjajo tolmune in brzice. V teh se naselijo različni organizmi, ki skupaj zagotavljajo samočistilno sposobnost vodotokov, ta pa je bistvena za ohranjanje čiste površinske vode in podtalnice.

Šele v zadnjih nekaj desetletjih so bili raziskani in dokazani številni negativni vplivi pregrad na vodna telesa. Ribam preprečujejo premikanje gor‐ in dol‐vodno po toku, s čimer preprečujejo njihovo razmnoževanje, mešanje, disperzijo in posledično povzročajo lokalna izumiranja vrst (v rekah ni rib). Onemogočajo prenos sedimenta, ki na eni strani sodeluje pri disipaciji energije, na drugi strani pa ščiti reko pred erozijo. Posledično se struge nad pregrado napolnijo z drobnim sedimentom (muljem), v katerem poteka proces gnitja, pod pregrado pa močan vodni tok izpodjeda dno struge, jo s tem poglablja, to pa povzroča upadanje podtalnice.

Tlakovanje brežin in dna struge pospešuje vodni tok in s tem povzroča poplave, uniči življenjski prostor organizmom in s tem povzroči večjo onesnaženost, zatesni brežine in dno struge in s tem prepreči filtracijo snovi, vzdrževanje nivoja podzemne vode in posledično povzroča sušo, prebivalcem onemogoči dostop do vode ipd.

Za lažjo predstavo smo prevedli dva izobraževalna videa »Nov način upravljanja voda« in »Vrnimo prost tok našim rekam«, ki na preprost način predstavita posledice neustreznih praks in alternativne, rekam prijaznejše moderne rešitve.